Description
Plenarna predavanja na Dnevu slovenskega superračunalniškega omrežja bodo pokrivala tematike od nevroznanosti in velikih jezikovnih modelov pa vse do digitalne humanistike in hekatonov.
Digitalizacija kulturne dediščine v Sloveniji zaostaja za evropskim povprečjem. Z izjemo korpusnega jezikoslovja in literarne zgodovine, ki razpolagata s številnimi bogato označenimi in mednarodno priznanimi korpusi in znanstvenokritičnimi izdajami, je datafikacija raziskovalnih virov v slovenski humanistiki močno fragmentirana, ti pa so obenem v veliki meri nezdružljivi, saj uporabljajo...
Observatorij Vere Rubin v Čilu bo leta 2025 pričel izvajati široko-kotni pregled neba Legacy Survey of Space and Time – LSST, pri katerem sodeluje tudi Univerza v Novi Gorici. V desetih letih bo opazoval 17 milijard zvezd in 20 milijard galaksij ter ustvaril največjo bazo podatkov o astronomskih objektih, ki bo služila kot osnova raznovrstnim raziskavam, od proučevanja našega Osončja in...
Veliki jezikovni modeli (VJM) so v ospredju nedavnih uspehov na področju umetne inteligence, ki imajo lahko velik družbeni in tehnološki vpliv. Gradnja in prilagajanje VJM za specifične naloge in jezike je podatkovno in računsko zahteven proces, kar predstavlja velik izziv za njihove ustvarjalce in računsko infrastrukturo. To velja še posebej za jezike z manj viri, kot je slovenščina....
Izkušnje z uporabo omrežja SLING in računalniških sistemov z izjemno visoko zmogljivostjo
V predavanju bomo povzeli izkušnje pri organizaciji, izzivih in rešitvah, ki so jih dosegli študenti in dijaki na tekmovanju RIS, tekmovanju v razvoju novih analitskih metod v medicini, ki ga organiziramo v raziskovalni skupini Medicinska fizika od leta 2021 s pomočjo DMFA. Tekmovanje je namenjeno...
Redke bolezni so bolezni z incidenco manjšo od 1 na 2.500 ljudi, ki kumulativno prizadenejo 5 do 7 % populacije, kar znaša 120.000 ljudi le v Sloveniji. Pot do diagnoze je dolgotrajna, hkrati so možnosti zdravljenja omejene. Sekvenciranje humanega genoma postaja ena ključnih metod pri diagnostiki redkih bolezni. Na Kliničnem inštitutu za specialno laboratorijsko diagnostiko (KISLD),...
Elektroencefalografijo (EEG) uporabljamo za spremljanje aktivnosti nevronov v možganski skorji. V našem raziskovanju služi kot orodje za odkrivanje novih diagnostičnih markerjev za nevrološke bolezni ter za razumevanje in modeliranje ritmičnih aktivnosti populacij nevronov. Na predstavitvi bom predstavila analizo EEG podatkov in nekatere rezultate, pridobljene na podatkih oseb s Parkinsonovo...
